Čistilne naprave

Čistilna naprava je temeljna naprava za čiščenje odplak. Očiščene odplake nato vračamo nazaj v okolje.  Gre za razne kemijske, fizične in biološke postopke, pri katerem vodo očistimo tako, da ni več škodljiva za okolje in ljudi.  Cilj tega čiščenja je, da okolje zavarujemo pred težkimi kovinami ter drugimi škodljivimi snovmi, ki se nahajajo v odpadni vodi. Čiščenje odpadnih voda oziroma odplak je neke vrste postopek odstranjevanja onesnaževalcev odpadnih voda, tako površinskih kot tudi voda iz gospodinjstev. Z uporabo napredne tehnologije je sedaj mogoče, da odplake ponovno uporabimo, odpadne vode pa prečistimo v pitno vodo.

Kako čistilne naprave delujejo?
Prva stopnja čiščenja je mehansko čiščenje, kjer z raznimi filtri odstranjujemo trde odpadke. Po navadi filtri zadržijo odpadke, ki so večji od 5mm. Od tam gre s filtri prečiščena, vendar še vedno umazana voda v posebne bazene, kjer se začne biološko čiščenje. Biološko čiščenje je pravzaprav razgrajevanje organskih snovi. V teh bazenih so posebni mikroorganizmi, ki se prehranjujejo z umazanijo in jo tako razgradijo. Ker pa mikroorganizmi potrebujejo tudi kisik, ga s posebnimi napravami dovajajo v bazen, kar pa pospeši razgrajanje umazanije. Vodo nato prelijejo v drug bazen, ki se imenuje usedalnik. Voda se tam še dodatno prečisti s posedanjem. Prav tako pa je iz tega bazena voda napeljana v reko ali pa drugam v naravo. Ločimo primarno, sekundarno in terciarno čiščenje odplak.

Vrste čistilnih naprav
Odpadne vode, ki prihajajo iz mest, naselij, mest se na koncu izlivajo v morja, jezera in reke. Te odpadne vode prinašajo veliko škodljivih delcev in snovi, zato čiščenje poteka v čistilnih napravah. Poznamo velike oziroma centralne čistilne naprave na katere se priklapljajo večji objekti in pa male čistilne naprave, ki se uporabljajo za prečiščevanje odpadnih voda iz hiš ali manjših industrijskih objektov.

Postopki delovanja čistilne naprave
Za čiščenje komunalne odpadne vode se uporablja izključno biološko čiščenje.

• predčiščenje (pri predčiščenju se odstrani velike odpadke kot so veje, listje, smeti… Prav te odpadki bi lahko poškodovali napravo.)
• grobo presejanje (po navadi se naredi z avtomatičnim, grabljastim in mehaničnim pregradnim sitom, v manjših obratih pa se še vedno uporablja ročno odstranjevanje. Trdi delci se odstranijo na odlagališča ali pa se zažgejo. )
• odstranitev peska (Predčiščenje lahko vključuje tudi napravo za odstranjevanje peska oziroma peskolov. Pesek in ostale delce kot so steklo, kamenje, prod odstranijo tako, da tok vode prilagodijo temu, da se ti delci lahko »usedejo«)
• odstranjevanje maščobe (maščobo odstranjujejo tako, da se odpadna voda črpa skozi manjši bazen, v katerem nato s strgali odstranijo maščobo, ko le-ta plava na površini. )
• primarno čiščenje (pri tem postopku čiščenja, voda teče skozi večje bazene, ki se imenujejo usedalniki ali usedalni bazeni. Uporabljajo se za ločitev gošče od oljnate snovi. Od tam se prečrpa v objekt za obdelavo gošče. Olja in razne maščobe se iz plavajočega materija predelajo s saponifikacijo ali kot z drugo besedo rečemo umiljenje. Pri tej kemični reakciji pride do hidrolize maščob.
• sekundarno čiščenje (vključuje razgradnji bioloških organskih odpadkov (hrana, mila, detergenti). Biološki organizmi za razgrajanje potrebujejo hrano in kisik, zato bakterije in praživali skladiščijo oziroma gojijo. Pod sekundarno čiščenje spadajo tudi: aktivno blato, gazirni sistem, gradnja mokrišč, ležeči filter, itd.)
• dezinfekacija (namen je čiščenje odpadne vode, zaradi česar se zmanjša število mikroorganizmov v vodi. Učinkovitost dezinfekacije je odvisna od kakovosti vode.)