Escape room – prostor za izboljšanje sodelovanja
V našem podjetju smo dobili zaradi novih lastnikov pred kratkim tudi novo vodstvo, ki ga večina zaposlenih ni sprejela z navdušenjem. Počutili smo se nekoliko ogrožene in večina nas je menila, da bomo odslej ves čas pod drobnogledom, da bomo morali dokazovati svojo vrednost za podjetje in bili ves čas pod pritiskom. Pa se je nazadnje izkazalo ravno nasprotno.
Eden od novih menedžerjev se je namreč že ob prihodu precej posvetil tudi odnosom med zaposlenimi in hitro je opazil, da bo tu potrebnega kar nekaj dela – tako zato, da bi sprejeli nove sodelavce, kot da bi se izboljšali odnosi med starimi. Zaradi tega je najprej uvedel tedenske sestanke, na katerih smo vodje oddelkov poročali tako o delu kot o vsem ostalem, kar se dogaja v podjetju, poleg tega pa nam je pričel namenjati tudi tako imenovane »team building« delavnice. Priznati moram, da je bila prva bolj kot ne dolgočasna, saj večina delavcev ni bila navdušena nad raznimi igricami, ki se igrajo na takšnih delavnicah in nimajo nobene zveze z dejanskimi odnosi v podjetju. Druga ideja pa je bila precej zanimiva – peljali so nas v escape room (http://www.thekey.si/).
Escape room oziroma soba pobega je tematski prostor, v katerega se zapre udeležence, ti pa morajo nato sodelovati, da najdejo rešitve za naloge, ki nazadnje omogočijo izhod. Da bi bilo vse skupaj še bolj zanimivo, smo skupine žrebali. Tako sem se sama v sobi pobega znašla s finančnim direktorjem, dvema varilcema, našim »računalničarjem« in komercialistko. Pisana druščina, za katero najprej nisem vedela, kako se bo obnesla, vendar nam je dejansko uspelo. V predvidenem času smo rešili vse zanke in uganke in zmagoslavno zapustili escape room.
Zakaj mi je bilo to druženje tako všeč? Ker smo dejansko sodelovali ne glede na položaj, ki ga ima kdo v podjetju. Pri tem smo se celo zabavali ter eden o drugem ugotovili marsikaj novega.Finančni direktor in eden od varilcev sta se pogovarjala o ribolovu, komercialistka nam je povedala več o svojih otrocih, jaz pa sem bila navdušena nad tem, da se »računalničar« doma ljubiteljsko ukvarja s ptičjimi pajki.
Kakor koli, escape room nas je povezal in novo vodstvo je sedaj dobro sprejeto – na njih nič več ne gledamo kot na grožnjo, temveč kot na sodelavce, ki se dejansko ukvarjajo s podobnimi problemi ter imajo podobne interese kot mi sami. No, vsaj približno rečeno: to, da se finančni direktor vsako leto odpravi na lovna lignje ni povsem primerljivo z varilcem, ki namaka svoj trnek v Savi, a glavno je, da sta našla zanimivo skupno točko, zaradi katere so se odnosi otoplili in sedaj med njima tudi ob naključnem srečanju v firmi takoj steče pogovor.
